Novice
-
Dve senci na JupitruIda Kraševec 11. 10. 2021
Zadnji mesec zvečer na nebu spet kraljujeta Jupiter in Saturn, ki se pojavita ob prvem mraku in zaideta okoli polnoči. Jasen večer 4. oktobra 2021 smo izkoristili za fotografski test naše nove pridobitve – stebrička za teleskop na šentviškem observatoriju. Posneli smo Jupiter, katerega ploskev sta ravno krasili senci dveh izmed njegovih štirih velikih lun, ki so bile sicer strumno postrojene v vrsto na obeh straneh planeta.
-
Zvezde spet padajoMartin Gladović 13. 8. 2021
-
Nočnosvetleči oblaki – sezona 2020Ida Kraševec 3. 10. 2020
Nočnosvetleči oziroma noktilucentni oblaki (NLC) so najvišji oblaki v zemljini atmosferi (82–84 km nad površjem), vidimo pa jih šele jih ko je Sonce med 6 in 16° pod obzorjem in so nižje plasti atmosfere že v senci. Običajno jih je moč opazovati med 50 in 65 stopinjami geografske širine v lokalnem poletju (na severni polobli med majem in avgustom, najintenzivnejši so okoli solsticija), občasno pa se spustijo tudi do naših krajev. Letošnja sezona je bila odlična, iz Ljubljane (45 °S) smo jih lahko opazovali kar nekajkrat.
-
Komet C/2020 F3 NEOWISEIda Kraševec 31. 8. 2020
-
Okultacija Venere z Luno 19. junija 2020Ida Kraševec, Andrej Lajovic 19. 6. 2020
Čeprav nas beseda okultacija hitro spomni na okultnost, v astronomskem smislu ti besedi nimata nobene povezave. Okultacija je astronomski dogodek, ko nam bližje nebesno telo zastre pogled na bolj oddaljeno. Luna na nebu zaseda precejšnje vidno polje in tako vsak trenutek zastira pogled na več zvezd. Bolj pozorni zato postanemo šele, če so v okultaciji udeleženi drugi objekti, recimo planeti ali Sonce. Pri tokratnem dogodku je z gledišča Zemlje Luna zakrila Venero, posebnost opazovanja iz naših krajev pa je bila, da je bilo iz severnih krajev Slovenije prekritje popolno, iz južnih pa zgolj neznatno.
-
Spikino srečanje ljubiteljev astronomije 2019Ida Kraševec 5. 10. 2019
-
Zvezde padajo – javno opazovanjeIda Kraševec 2. 9. 2019
-
Orionova meglica s predelanim Canon EOS MIda Kraševec 6. 5. 2019
Emisijske meglice, v katerih nastajajo nove zvezde (H II področja, kot je na primer Orionova meglica), svetijo v karakteristični rdeči svetlobi z valovno dolžino 656,3 nm (črta H-alfa), ki jo naše oči že precej slabo zaznavajo. Senzorji digitalnih fotoaparatov so tako svetlobo sicer sposobni zaznati, vendar fotoaparati običajno vsebujejo tudi filter (t.i. IR cut-off filter), ki to področje odreže, da so nastale fotografije bolj podobne temu, kar vidi naše oko. Pri astrofotografiji se zato pogosto uporabljajo predelane naprave, ki tega filtra ne vsebujejo, kar poveča občutljivost za H-alfa svetlobo.