Lunin mrk 7. septembra 2025
Zvečer 7. 9. 2025 je bil v Sloveniji "viden" popoln Lunin mrk, prvi po 27. 7. 2018. Mrk je potekal od vzhoda Lune ob 19:25 do konca polsenčne faze ob 22:55. Popolna faza, ko je Luna povsem v Zemljini senci, je bila med 19:30 in 20:52, maksimum mrka pa ob 20:11. Žal je večini opazovalcev v Sloveniji oblačno vreme popolno fazo mrka zakrilo.
Lunin mrk nastane, ko se Sonce, Zemlja in Luna poravnajo na navidezno premico tako, da je Luna v celoti skrita v Zemljini senci. Takrat postane Luna bistveno temnejša od običajne polne lune in dobi značilno rdečo barvo, ki je posledica loma in sipanja svetlobe v Zemljini atmosferi. Na svetlost in barvo Lune do neke mere vpliva tudi trenutna čistost atmosfere med mrkom. Vsako leto obstajata dve obdobji, ko se nebesna telesa poravnajo v geometrijo, ugodno za nastanek mrka, pravimo jima sezona mrkov. Vendar pa zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje (nekoliko nagnjene) osi mrkov ne moremo zmeraj videti tudi iz naših krajev. To sezono popolnemu Luninemu mrku sledi še delni Sončev mrk, ki bo 21. 9. viden na Antarktiki in Novi Zelandiji.
Tokratni Lunin mrk se je spretno izogibal pogledu mnogih opazovalcev, na observatoriju Šentvid so se nam namreč pridružili številni profesorji, dijaki in drugi gostje. Žal pa nam je visoka oblačnost vztrajno zakrivala pogled na zamračeno Luno, ki se je skrivala na vzhodnem obzorju. Lune v temni popolni fazi tako nismo uspeli najti niti s fotoaparati in teleskopi, zato so številni obiskovalci obupali okoli časa, ko se je popolna faza končala. Nato pa je bil vztrajnost preostalih nagrajena, tanek srp pričetka delne faze je nekoliko močneje posijal skozi oblačno kopreno, in nastale so spodnje slike.
Več kot je bilo osvetljene Lune, manj je bilo na nebu oblakov, a rdeča barva mrka je že izginila...
Konec popolne faze.
Tanek srp.
Rdeča barva izginja.
avtor fotografij: Martin Gladović
oprema: Canon 6D z objektivom Canon 400 mm f/2,8 na starem geodetskem lesenem stojalu
lokacija: observatorij Šentvid