Astronomsko društvo Vega – Ljubljana

Lunin mrk 27. julija 2018

Zvečer 27. 7. 2018 je bil v Sloveniji viden popoln Lunin mrk, prvi po 28. 9. 2015. Mrk je potekal od vzhoda Lune ob 20:33 do konca polsenčne faze ob 1:28. Popolna faza, ko je Luna povsem v Zemljini senci, je bila med 21:30 in 23:13, maksimum mrka pa ob 22:21.

Lunin mrk nastane, ko se geometrija nebesnih teles izide v premico Sonce–Zemlja–Luna tako, da Zemlja meče senco na Lunino površino. S tem namesto polne lune dobimo lunin mrk, namesto bela pa Luna izgleda rdeča (barva in svetlost je posledica loma in sipanja svetlobe v Zemljini atmosferi, zato je odvisna od trenutne čistosti le-te). V enem letu je vesoljska geometrija ustrezna dvakrat (obdobji imenujemo sezona mrkov), vendar zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi ne moremo videti vseh dogodkov. To sezono Lunin mrk spremljata dva delna Sončeva mrka, prvi je bil 13. 7. viden na Antarktiki in Tasmaniji, drugi pa bo 11. 8. na območju Arktike.

Tokratni Lunin mrk je bil najdaljši v 21. stoletju: popolna faza je trajala 1 h 43 min. To je posledica seštevka dejstev, da je Luna prečkala Zemljino senco zelo blizu njene sredine in da je bila istega dne ob 7:43 v apogeju, torej točki, ko je na svoji eliptični orbiti najbolj oddaljena od Zemlje. Tako bi lahko temu mrku rekli tudi krvava mikro luna. Luna je vzhajala ob 20:33 na vzhodu–jugovzhodu že v fazi delnega mrka, torej v obliki hitro tanjšajočega se srpa. Maksimum mrka je bil na jugovzhodu, le 13,5° nad matematičnim obzorjem (to je približno 1,5 pesti na razdalji roke z iztegnjenim komolcem).

Ob tej priložnosti so si lahko opazovalci z daljnogledom ogledali še planete, ki so bili čudovito razporejeni po večernem nebu. Mars, prepoznaven po svoji oranžni barvi, se je nahajal tik pod Luno v svoji opoziciji. Na jugu je kraljeval svetli Jupiter s pasovi in svojimi lunami, med prej naštetima pa je svetil Saturn, pri katerem že z daljnogledom lahko opazimo obroče. Tisti, ki so z opazovanjem pričeli dovolj zgodaj, so na zahodu kot najsvetlejšo "zvezdo" identificirali še Večernico – Venero.

Kako opazujemo Lunin mrk?

V nasprotju s Sončevim lahko Lunin mrk opazujemo s prostimi očmi, saj je Lunina svetlost zelo majhna in zato očem ni škodljiva. Lastniki daljnogledov lahko izkoristijo priložnost, da si omračeno Luno ogledajo pobliže (za mirnejšo sliko priporočamo, da daljnogled naslonijo na stabilno oporo – na primer na rob mize, nizek zid ali avtomobil).

Nekaj slik z opazovanja

avtor: Martin Gladović
oprema: Canon 6D z objektivi Canon 400 mm f/2,8, 24-105 mm f/4 in 40 mm f/2,8, na starem geodetskem lesenem stojalu
lokacija: observatorij Šentvid

Zamračeni vzhod

Zamračeni vzhod

Delna faza mrka

Delna faza mrka na še modrem nebu

Popolna faza mrka

Popolna faza mrka

Krvava Luna nad Ljubljano

Krvava Luna nad Ljubljano, desno spodaj oranžno sveti Mars

Zvezdice ob Luni

Ob tako zatemnjeni Luni lahko hkrati slikamo tudi zvezdno ozadje

Opazovalci

Na Šentvidu so se nabrali opazovalci in si postregli s teleskopom in daljnogledi

Blizu konca

Levi rob se počasi svetli, bliža se konec popolne faze

Prvi žarek

Prvi žarek Sonca je osvetlil površino, modri nadih povzroči ozon v Zemljinem ozračju

Oblaki

Smukanje oblakov, ki so na srečo šele po koncu dogodka zakrili Luno