Spikino srečanje ljubiteljev astronomije 2017

Osrednji del ekipe v postavi Andrej, Ida in Oskar se je na srečanje odpravil že v petek zvečer, žal pa smo zaradi napačne izbrane poti in posledičnega obračanja na strmem makadamu sredi gozda prispeli do lokacije šele okoli pol enajstih. Po začetnih težavah z namestitvijo (planinski dom je bil namreč uradno že zaprt) smo se pridružili peščici navdušencev na travniku pred domom in si pripravili sprehod po glavnih znamenitostih jesenskega neba. V nasprotju z večino prisotnih smo celotno srečanje namenili izključno opazovanju (celo brez go-to montaže), zato se nam je prvo noč pridružilo tudi nekaj astronomov, katerih teleskopi so bili okupirani s kamerami in fotoaparati. Tako smo imeli priložnost med seboj primerjati različne optične filtre, najbolj očitne razlike smo opazili na ostanku supernove – meglici Tančica (C33 in C34). Ta čudoviti objekt je bil brez filtra sicer viden, vendar le kot tanka brezoblična meglica v dveh kosmih. V nasprotju s tem je skozi H-beta filter (486 nm) kar skočila iz zatemnjenega ozadja, opazili smo veliko podrobnosti v strukturi, zares je dobila obliko tkanine. Še nekoliko več podrobnosti smo videli skozi izposojeni OIII filter, kar smo pričakovali, saj objekt močno seva pri tej valovni dolžini (500 nm).

Na splošno je bila to noč vidljivost dobra, na obzorju je bilo sicer nekaj megle, na srečo večinoma nad lučmi Hrastnika v dolini. Videli smo tudi nekaj svetlih meteorjev. Z opazovanjem smo zaključili okoli 3 h zjutraj, ko se je iznad gozda prikazala Luna. Iz radovednosti smo si jo ogledali skozi H-beta filter – bila je smaragdno zelene barve.

Naslednje jutro smo začeli astronomsko ustrezno pozno in okrepljeni z Dejanovo pomočjo smo število teleskopov na travniku nekoliko povečali z našim Luntom. V beli svetlobi nas tokrat Sonce ni prav zanimalo, saj na vidni ploskvi ni imelo nobene pege. Večina teleskopov je tako kazala sliko v H-alfa rdeči in zanimivo je bilo opazovati, kakšen vpliv na sliko ima premer odprtine teleskopa. Na malih teleskopih vrste Coronado je bilo protubearnce komaj opaziti, veliko lepše so bile v našem 60 mm Luntu. V 80 mm Luntu Jureta Stareta so bile še nekoliko svetlejše, glavno razliko med teleskopoma je tu sicer gotovo prispeval binokularni nastavek za pogled z obema očesoma. Neizpodbitno daleč najboljšo sliko protuberanc pa smo si (nekateri večkrat) lahko ogledali v sestavljenem teleskopu Mateja Mihelčiča. 150 mm refraktor s H-alfa filtrom za energijskim ščitom je dal tako svetlo sliko, da smo si protuberance lahko ogledali pri veliko večji povečavi in videli kot las fine strukture v njih. Ker je bilo Sonce ta dan vsaj v H-alfa prijazno in aktivno, smo si lahko natančno ogledali, kako se protuberance spreminjajo s časom.

V dnevni svetlobi in toploti smo malo v konkurenco reviji Spika in njihovim zvezdnim kartam tudi mi (zelo zagnano) prodajali naše zvezdne karte velikosti A3, ki smo jih sicer tudi sami uporabljali za iskanje objektov ponoči.

Zvečer sta se nam izmed naših članov pridružila še Jure in Zorko, skupno pa je ponoči na travniku zasedalo okoli 20 teleskopov vseh velikosti in postavitev. Največji je bil Dobson s 50 cm zrcalom, skozi katerega smo si šli pogledat Tančico in Uran (lepa modra ploščica), skozi sosedov manjši Newton pa smo si tudi malo bolj smiselno ogledali za našo Ciko preveliko meglico Severno ameriko (C20). Sicer smo se člani ADV večinoma (z izjemo Zorka) držali svoje Cike, ogledali smo si mnoge objekte, od Andromedine galaksije (M31) in galaksije v Trikotniku (M33), razsutih kopic M36, M37 in M38 v Vozniku, kroglastih kopic M13, M92, do planetarnih meglic M27, M57, Heliks (C42), C22 in celo temnih galaksij C17, C18, C23 ter NGC 1023. Zaradi nekoliko slabših pogojev proti severu nismo uspeli videti niti galaksije M101 niti meglice Iris (C4). Pozno ponoči je vzšel Orion in ponovno smo si ogledali Orionovo meglico M42, kljub naprezanju oči pa meglice Plamen ob Alnitaku nismo uspeli opaziti, zato smo raje preventivno obupali nad iskanjem temne meglice Konjska glava.

Srečanje smo naslednje dopoldne zapustili pretežno zadovoljni, nekoliko nejevolje nam je povzročila le nastanitev. Sama lokacija je lahko dostopna, a žal ne preveč temna. Zbralo se je precej zagretih za astronomijo, zelo navdušeni smo bili tudi nad organizacijo astronomske delavnice za otroke.